Navodila za WORD

Iz Partis Wiki

Skoči na: navigacija, iskanje

Navodila za WORD

Word je še vedno najbolj razširjeni urejevalnik besedil. Na vajah si bomo ogledali osnovne in tudi napredne elemente urejevalnika in njihovo funkcijo.

Premikanje po besedilu Po besedilu se lahko premikamo s pomočjo miške ali s tipkovnico. Navzdol ali navzgor se lahko premikamo po besedilu s pomočjo drsnika v desnem delu ekrana, lahko pa uporabljamo tipkovnico, s pomočjo katere se večkrat hitreje premikamo, ker besedilo pišemo s tipkovnico. puščice premikanje kazalca v smeri puščice CTRL puščica levo, desno premikanje po besedah levo, desno HOME skok na začetek vrstice END skok na konec vrstice CTRL puščica navzgor, navzdol premikanje po odstavkih PgUp, PgDn ekran viden navzgor, navzdol CTRL + HOME/END skok na začetek/konec besedila CTRL + PgUp/PgDn skok stran navzgor/navzdol F5 (Pojdi na) premik na želeno stran

Označevanje besedila ali izbira dela besedila Če želimo del besedila popraviti ali oblikovati, ga moramo najprej izbrati (označiti), šele potem ga lahko spreminjamo. Izbiramo lahko posamezne znake, besede, odstavke ali pa daljše dele besedila z vlečenjem miške ali pa: izbira ene besede dvoklik z miško SHIFT+CTRL+puščica desno izbira vrstice klik v pas za izbiranje levo od vrstice SHIFT+END izbira odstavka dvoklik v pas za izbiranje levo od odstavka SHIFT+CTRL+puščica dol izbira celotnega besedila trojni klik v pas za izbiranje Urejanje/Izberi vse (CTRL+A) Premikanje in kopiranje besedila Vedno, kadar želimo poljuben blok besedila premakniti ali kopirati, ga moramo najprej označiti. Nato se s kazalcem miške postavimo na označeni blok besedila, pritisnemo levi gumb na miški in blok enostavno primemo in ga prenesemo na novo mesto v besedili. V tem primeru smo blok besedila premaknili (kvadratek pod puščico je prazen). Če ga želimo kopirati, moramo med vlečenjem pritisniti tipko CTRL. Pri tem se pod puščico v kvadratek izriše znak +.

Besedilo pa lahko premikamo in kopiramo tudi s pomočjo odložišča. Odložišče je nekakšna shramba, ki je skupna delovnemu okolju Windows in aplikacijam, ki delujejo v tem okolju. V ta prostor shranjujemo besedilo, slike in grafiko, ter jih lahko enostavno prenašamo znotraj ene aplikacije (npr. blok besedila znotraj Worda) ali med aplikacijami (npr. kopiramo grafikona iz Excela v Word). Ko smo označili besedilo, ki ga želimo prenesti oz. premakniti, potem kliknemo Urejanje/Izreži (CTRL+X). Postavimo se na mesto, kamor želimo premakniti blok in kliknemo Urejanje/Prilepi (CTRL+V). Če želimo blok samo kopirati, potem ga ne izrežemo, ampak ga samo kopiramo – Urejanje/Kopiranje (CTRL+C).

Popravljanje napak v besedilu Napake v besedilu lahko popravljamo na dva načina. Prva možnost je brisanje napake (BACKSPACE ali DELETE) in ponovno tipkanje, druga možnost pa je pretipkavanje napake (INSERT – v vrstici stanja se pokaže opomba PRE).

Izdelava hipertekstnih povezav Hipertekstno povezavo lahko vstavimo na dva načina. Prvi način je, da napišemo URL naslov in pritisnemo presledek – URL naslov se bo samodejno preoblikoval v hiper povezavo (če imamo v Orodja/ Možnosti samopopravkov/Samooblikovanje odkljukano to možnost). Primer take povezave je npr. http://www.sp.uni-lj.si/informatika. Lahko pa določeno besedilo spremenimo v hipertekstno povezavo in sicer tako, da označimo besedilo in kliknemo Vstavljanje/Hiperpovezava, kjer v naslov napišemo npr. URL naslov spletne strani ali pa povezavo na kakšen drugi dokument. Primer take povezave: informatika.

Prehod na novo stran Če na strani še nismo prišli do konca in želimo nadaljevati vsebino na novi strani, potem vstavimo prelom strani in sicer tako, da kliknemo CTRL+ENTER ali pa Vstavljanje/Prelom/Prelom strani. Če želimo videti posebne znake na ekranu (tudi prelom strani), moramo klikniti na gumb POKAŽI/SKRIJ, ki se nahaja v standardni orodni vrstici. Vstavljanje simbolov Z različnimi simboli si lahko popestrimo dokument, poleg teh pa simbole potrebujemo tudi pri posebnih oznakah za količine, enote in podobno (Vstavljanje/Simbol). V polju Pisava izberemo želeno pisavo.

Oblikovanje besedila: • poravnava robov (leva, sredinska, desna poravnava), • krepka, poševna in podčrtana pisava, • oblika (Times New Roman, Arial…) in velikost pisave ter • indeksi in potence oz. podpisano in nadpisano besedilo (Oblika/Pisava) ali pa si lahko oblikuješ orodne vrstice poljubno in dodaš bližnjice tudi za ta dva načina pisave (Orodja/Po meri/Ukazi).

Samopopravki Velikokrat nam koristijo tudi samopopravki, ki nam, seveda če jih imamo vklopljene, sami popravljajo besedilo. Podrobneje si oglej in preizkusi: Orodja/Možnosti samopopravkov/Samopopravki. Oštevilčevanje in označevanje seznamov Sezame v besedilu lahko oštevilčimo ali označimo (Oblika/Označevanje in oštevilčevanje). Na voljo imamo tri načine: Vrstične oznake, Številke in črke ter Orisno. Pri vseh teh seznamih lahko natančno določimo izgled z gumbom Po meri. Orisni način nam omogoča izdelavo večnivojskega seznama – nivo v seznamu določamo z uporabo tabulatorske tipke ali gumba povečaj/zmanjšaj zamik v orodni vrstici Oblikovanje.

Iskanje in nadomeščanje niza znakov v besedilu V besedilu lahko poiščemo določen niz znakov – Urejanje/Najdi (CTRL+F) ali poiščemo in zamenjamo – Urejanje/Zamenjaj (CTRL+H). Na ta način ne zamenjujemo samo določen niz znakov, temveč lahko zamenjamo tudi obliko pisave, odstavka… (Več/Oblika).

Črkovanje in slovnica Pri pisanju besedila lahko seveda pride do raznih napak (tipkarskih, slovničnih…), zato moramo besedilo pregledati. Napake lahko pregledujemo sproti, če imamo vklopljeno funkcijo sprotnega pregleda (Orodje/Možnosti/Črkovanje in slovnica) ali pa na koncu (Orodje/Črkovanje in slovnica).

Vstavljanje slik V besedilo lahko vstavimo tudi sliko iz organizatorja izrezkov ali iz datoteke (Vstavljanje/Slika). Na ta način vstavljeno sliko ne moremo poljubno premikati po besedilu. Če želimo sliko poljubno premikati po besedilu moramo dvakrat klikniti na sliko ali desna tipka in Oblikuj sliko/Postavitev/Dodatno/Oblivanje z besedilom kliknemo Zgoraj in spodaj. Če pa želimo oblivati sliko z besedilom, pa izberemo npr. kvadrat.

Vstavljanje in oblikovanje tabele Tabelo lahko vstavimo tako, da kliknemo na gumb Vstavi tabela v standardni orodni vrstici ali Tabela/Vstavi/Tabela iz menija. Za oblikovanje tabele se lahko uporablja orodna vrstica Tabele in obrobe, ki si jo lahko dodatno odpremo iz seznama orodnih vrstic (desni klik na miški na prazno podlago desno od orodnih vrstic). Oblikujemo pa lahko tudi tako, da označimo tabelo ali pa določene dele tabele, ki jih želimo oblikovati in z desno tipko kliknemo na označeno in iz menija izberemo Obrobe in senčenje. V tabeli lahko spreminjamo širine stolpcev in vrstic z levo tipko na miški (postavimo kazalec na mejo med dvema stolpcema ali med dve vrstici) ali pa si pomagamo z ukazom v meniju Tabela/Lastnosti tabele.

V tabelo lahko tudi vrivamo vrstice ali stolpce. Najprej označi stolpec (z miško postavimo kazalec na gornji rob stolpca – kazalec se spremeni v majhno črno puščico) ali vrstico (z miško kliknemo v pas za izbiranje – levi rob ekrana) pred katero želiš vriniti stolpec ali vrstico. Potem pa lahko v stolpcu ali vrstici klikneš desni gumb na miški in iz menija izbereš Vstavi stolpce ali Vstavi vrstice. V takem primeru nam stolpec vrine levo od označenega, pri vrstici pa nam vstavi nad označeno vrstico. Pri vrivanju s pomočjo menija Tabela/Vstavi, pa lahko natančno poveš na katero stran želiš vriniti stolpec ali vrstico. Na podoben način lahko tudi brišemo stolpce ali vrstice, lahko pa tudi spreminjamo vrstni red. Najlažje je, da označiš stolpec ali vrstico, klikneš desno tipko na miški (Izbriši vrstico ali stolpec, ter Izreži in Prilepi stolpec ali vrstico – če želiš zamenjati vrstni red stolpcev ali vrstic).

Podatke v tabeli lahko tudi razvrščamo. Razvrščamo jih z ukazom Tabela/Razvrsti. V oknu, ki se ob tem odpre, določimo, po katerem stolpcu želimo razvrščati, kakšna vrsta podatkov je v celicah (besedilo, datum ali številka) in ali naj bo razvrščanje naraščajoče ali padajoče. Hkrati lahko razvrščamo po največ treh stolpcih. Podobno kot tabele lahko razvrščamo tudi odstavke, le da namesto stolpcev izberemo zaporedno številko besede, po kateri razvrščamo ali pa kar celoten odstavek (pomeni, da bo celotno besedilo odstavka vzeto kot ena beseda). Risanje

V Wordu lahko tudi rišemo preproste sheme, za zahtevnejše pa lahko uporabimo specializirane programe, potem pa slike (npr. preko odložišča) prenesemo v Word. Vrstico z orodji za risanje vključimo (in izključimo) s pritiskom na gumb Risanje v standardni orodni vrstici ali pa iz menija orodnih vrstic izberemo orodno vrstico Risanje. Opis vseh orodij bi zavzel preveč prostora, zato bi na tem mestu poudarili samo to, da lahko vsakemu objektu spreminjamo lastnosti (npr. barvo, obliko in debelino robov ipd.) tako, da nanje dvojno kliknemo. Če želimo določiti vrstni red objektov, kliknemo z desno tipko na objekt in iz menija izberemo Vrstni red.

Vstavljanje formul Pri pisanju zapletenejših formul si ne moremo pomagati samo z indeksi, potencami in vstavljanjem simbolov. Uporabimo pa lahko urejevalnik enačb, ki ga odpremo z ukazom Vstavljanje/Predmet…, kjer izberemo Microsoft Equation (Microsoft Enačba). S pomočjo pogovornega okna, ki se nam odpre, lahko napišemo še tako zapleteno formulo.

Kazalo vsebine Kazalo vsebine vstavimo z izbiro menija Vstavljanje/Sklic/Kazala. Izberemo kazalo vsebine, kjer lahko določimo tudi obliko kazala vsebine. Pred tem pa moramo seveda naslovom, ki želimo, da so prikazana v kazalu, določiti pravilni slog. Vse naslove poglavji označimo s slogom Naslov 1, podpoglavij s slogom Naslov 2 itd. Besedilo naslova najprej označimo, nato pa v spustnem meniju Slog (nahaja se na levem delu orodne vrstice za oblikovanje) izberemo slog in nivo naslova.

Če dokument zatem, ko smo kazalo že vstavili, spreminjamo in dodajamo npr. nova poglavja, moramo kazalo obnoviti oz. posodobiti. Z desno tipko kliknemo na katerikoli del kazali in iz menija izberemo Posodobi polje (Posodobi le številke strani ali pa Posodobi celotno kazalo).

Kazalo slik Kazalo slik se naredi na podoben način, le da naslovom slik ali tabel ali grafikonov določimo Napis. Označimo naslov npr. slike in iz menija Vstavljanje/Sklic/Napis določim napis za posamezno sliko (npr. Slika 1). Na ta način določim vse napise v dokumentu. Za vstavljanje kazala slik pa izberem Vstavljanje/Sklic/Kazala/…Kazalo slik. Sprotne opombe V dokument lahko dodajamo tudi sprotne opombe (pri besedi, ki jo želimo dodatno razložiti je zaporedna številka1, opomba pa je na koncu strani ali na koncu dokumenta). Sprotne opombe dodajamo tako, da kliknemo na Vstavljanje/Sklic/Sprotne opombe. Tabulatorji

V ravnilo lahko na določena mesta postavljamo tabulatorje, to je zamike v ravnilu, na katerih se bo ustavil kazalec, ko bomo pritisnili na tipko Tabulator na tipkovnici. Tabulatorji služijo za hitrejše premikanje in poravnavanje besedila. Na levi strani ravnila lahko izbiramo različne tabulatorje. Ko s klikanjem na gumb dobimo želeni tabulator (levi, desni, središčni, decimalni…), se postavimo na ustrezno mesto na ravnilu in kliknemo. Tabulator je postavljen. Tabulator umaknemo z ravnila tako, da tabulator primemo z levo tipko na miški in ga umaknemo na delovno površino. Če dvakrat kliknemo na tabulator, lahko spreminjamo lastnosti in pozicijo tabulatorja ali ga brišemo. Glava in noga

Pri izpisu dokumenta na papir želimo včasih na vsaki strani zgoraj (glava) in spodaj (noga) izpisovati določeno besedilo (npr. ime avtorja, naslov, datum, št. strani…). Z ukazom Pogled/Glava in noga se na ekranu pokaže nova vrstica s hitrimi gumbi, na dokumentu zgoraj in spodaj pa se odpre okvirček, v katerega vpišemo besedilo ali dodamo grafiko. Tako oblikovana glava in noga se vidi na vseh straneh dokumenta.

Če pa želimo različno glavo in nogo na različnih straneh, moramo tisto stran, kjer želimo različno glavo ali nogo prelomiti s prelomom odseka (Vstavljanje/Prelom – Vrste prelomov odsekov: Naslednja stran) – ta prelom naredimo na koncu prejšnje strani. Pred oblikovanjem nove, spremenjene glave ali noge moramo še izklopiti gumb Poveži s prejšnjim.

Oblikovanje odstavkov Popolno kontrolo nad obliko odstavkov imamo z ukazom Oblika/Odstavek. V oknu, ki se odpre, so na zavihku Zamiki in razmiki naslednje možnosti: • Poravnava, kjer lahko spreminjamo poravnavo odstavkov (Levo, Na sredino, Desno, Obojestransko). • Zamikanje, kjer določamo zamike odstavka z levega ali desnega roba dokumenta. • Razmik za določanje razmika med odstavki. Z razmikom pred in za odstavkom določamo prostor med prejšnjim in naslednjim odstavkom. • Razmik vrstic za določanje medvrstičnih razmikov (enojen – 1 vrstica, dvojen – 2 vrstici ali pa 1.5 vrstice, lahko pa je tudi točno določen). • Tabulatorji, kjer nastavljamo tabulatorje. • V rubriki Predogled lahko na skici sproti spremljamo spremembe.