Zgodovina in razvoj AIRBRUSHA
Iz Partis Wiki
Zgodovina in razvoj AIRBRUSHA
Airbrush kot princip razprševanja barve na podlago, ni nenavadna inovacija. Sega dlje v zgodovino, kot si mislimo. Zgodovinarji so prepričani, da so obrisi rok naših prednikov, najdeni v jamah, plod podobne tehnike. Roko so dali na skalo in čez razpršili barvo. Barvo so pršili tako, da so jo pihali skozi votlo kost ali pa jo preprosto pljuvali na skalo. Tako je nastalo znamenje-obris roke.
Prvi registriran patent naprave, podobne današnjemu zračnemu čopiču, sega v leto 1893. Izumil jo je CHARLES BURDICK.Italic text Zračni čopič je patentiral v Angliji ter v Londonu ustanovil podjetje, ki je postopek poslikave z različnim čopičem s pridom uporabilo. Airbrush je tako naključno domislica. Burdick je želel nanesti eno vodno barvo na drugo, ne da bi se barvi premešali med seboj. To mu je tudi uspelo in njegovo orodje-zračni čopič-je to opravil izjemno dobro, zato so mu rekli tudi vodni umetnik. Dol leta 1920 so Airbrush uporabljali le za retuše fotografij. Airbrusha dolgo leta niso poznali kot zvrst umetnosti, saj risanje z ročno razpršilno pištolo umetniku ne omogoča neposrednega stika med osnovo in risalom oziroma čopičem. Z napredkom in razvojem, ki sta prinesla izpopolnjenje naprave in orodja, se je razvila nova doba oglaševanja te zvrsti umetnosti. Airbrush je postal idealen za risanje na kromirane površine, npr. vozila.
Najpogosteje in z največjim navdušenjem je tehniko poslikave sprejela smer likovne umetnosti, utemeljene leta 1919 v nemški šoli arhitekture - Bauhaus. S pomočjo Airbrusha je združila ideje upodabljajoče umetnosti in risbe z vizualno komunikacijo. Bauhaus je bila likovna smer, ki je v tistem času sprejela Airbrush z odprtimi rokami. Kasneje so Airbrush uspešno uporabili tudi na stari celini v Ameriki. Leta 1930 so oglaševalne agencije težko obvladovale trg zaradi presežka ponudbe. Največji pečat v tem obdobju sta pustila George Petty in Alberzo Vargas, znana predvsem po upodobitvah pin-up deklet na ameriških bojnih letalih.
Tehnike so se s pridom posluževali tudi v študijih Walta Disneya - Airbrush so uporabljali za dokončanje ozadij, svetlobe poudarke in sence, saj je omogočil realističen vtis podob. Od takrat dalje je Airbrush zavzel veliko vlogo proizvajanju risanih filmov. V šestdesetih letih se je za Airbrush odvijala nova revolucija. Takrat je vzcvetela tudi glasba novega obdobja in Airbrush je bil kot nalašč za izdelavo naslovnice plošč in izdelavo posterjev. Iz leta v leto je priljubljenost Airbrusha naraščala, sčasoma pa si je priboril simpatije tudi med tradicionalnimi umetniki. Airbrush še vedno ni poznan kot orodje akademske upodabljajoče umetnosti. Kljub temu da je zgodovina tehnike zračnega čopiča pestra in bogata, njegovi zagovorniki vztrajajo, da njen razvoj ni končan ter se mu obeta svetla prihodnost.